Z Dennyjem se na Hobby Horse sceni poznamo že kar nekaj časa. Opazili smo ga že na njegovih prvih tekmovanjih, kjer je delal kot redar ob vhodu: moški so bili takrat v tej vlogi precej redki in marsikdo je mislil, da ne bo dolgo vztrajal. Danes pa je sodnik. Kako smo se motili!
Denny že več kot dve leti dejavno sodeluje kot sodnik in trener na tekmovanjih in taborih, predvsem v okviru zveze Hobby Horsing Association. Z vsemi izkušnjami, ki si jih je nabral, je letos odprl lasten klub za Hobby Horsing, jeseni pa bo odprl še drugega. Uspešen je tudi v svetu »pravih« konj: njegov mladi konj Good Obsession (z vzdevkom Coudy) se na tekmovanjih redno uvršča v sam vrh. Imeli smo tudi čast, da smo zanj izdelali Hobby Horse različico konja Coudy, in v veselje nam je bilo videti oba skupaj.
Ker temu nadarjenemu mladeniču z vso podporo ekipe LarDen stiskamo pesti, smo mu zastavili nekaj vprašanj.
Kako ste prišli do športa Hobby Horsing?
Na Hobby Horsing sem pravzaprav naletel povsem po naključju, po zaslugi Dráže. Drážo poznam že od sedemnajstega leta in nekaj časa sva skupaj organizirala tekmovanja s pravimi konji. Nekega dne, ko je potekalo Hobby Horse tekmovanje, sem se odločil, da pridem pomagat. Skrbel sem za start, nekaj podobnega kot redar ob vhodu, in ob tem opazoval, kako dogodek poteka.
Ta izkušnja me je očarala: vzdušje, tekmovalci, navdušenje otrok in njihovih staršev. Od tistega trenutka sem ostal v svetu športa Hobby Horsing in se postopoma vse bolj vključeval v različne dogodke in projekte. Presenetilo me je, kako živahna in razvita je skupnost in kako lahko majhno naključje postane začetek nečesa trajnega.
Kaj vas najbolj veseli?
Ker prihajam iz western jahanja, imam seveda najraje Trail, disciplino, ki mi je blizu, ker združuje spretnost, zbranost in praktičen pristop.
V zadnjem času pa me vse bolj privlači dresura. Všeč so mi elegantnost, natančnost in možnost nenehnega izboljševanja v majhnih podrobnostih. Je povsem drugačen slog kot Trail, a prav zato mi je tako zanimivo raziskovati to plat športa Hobby Horsing.
So otroci včasih izziv?
Res ne morem reči, da bi bili otroci v klubu poredni. Če se ozrem na sam začetek, moram priznati, da sem bil malo zaskrbljen, kako bo šlo, saj je delo z otroki vedno izziv in človek nikoli ne ve, kaj ga čaka. A že po prvih urah sem ugotovil, da so bile vse moje skrbi odveč.
Otroci so preprosto čudoviti. Vidi se, da v klubu uživajo: pridejo polni energije in se takoj vržejo v dejavnosti. Pravzaprav so tako zaposleni z vajami, igrami in novimi nalogami, da za neumnosti sploh ni časa. In to je najlepše: videti, kako so otroci srečni in zadovoljni.
Kako uspeva vaš klub za Hobby Horsing?
Ustanovitev kluba za Hobby Horsing je bila zame velik izziv in pravi korak iz cone udobja. Začel sem spomladi 2025 in od takrat so me otroci popolnoma navdušili. Niso le čudoviti in nadarjeni, temveč tudi neverjetno napredujejo, predvsem pa se vidi, da uživajo, kar mi je najpomembnejše.
Vsaka ura z njimi je polna energije, veselja in navdušenja. Hkrati so motivirani, da napredujejo, se učijo novih stvari in krepijo kondicijo. Res sem hvaležen, da mi je zveza Hobby Horsing Association zaupala in mi dala priložnost odpreti klub. Ta odločitev mi je pomagala rasti, me naučila novih stvari in mi prinesla nešteto nepozabnih izkušenj.
Konji ali Hobby Horse konji?
To vprašanje dobim res pogosto in priznati moram, da nanj še nikoli nisem odgovoril povsem jasno. Konji so del mojega življenja že vrsto let; pravzaprav si vsakdana brez njih skoraj ne znam predstavljati. Zame niso le hobi, temveč prava strast, ki me spremlja v različnih oblikah.
S športom Hobby Horsing je precej podobno. Več časa kot mu posvetim, bolj čutim, da to ni več le dodatna dejavnost, ampak trden del tega, kar sem. Prinaša mi veselje, daje mi prostor za ustvarjalnost in me povezuje z ljudmi, ki delijo enako navdušenje.
Ko me torej kdo vpraša, kaj je pomembnejše, je moj odgovor običajno enak: oboje mi pomeni enako veliko in enega brez drugega si ne znam več predstavljati.
BREZPLAČNO
